Oddelek za arheologijo in dediščino

print

 

Oddelek za arheologijo in dediščino ponuja študij arheologije na treh stopnjah ter kulturne dediščine na prvi in drugi stopnji (dediščinski turizem). Pedagoški sodelavci Oddelka za arheologijo in dediščino so raziskovalno vpeti v številne domače in mednarodne raziskovalne projekte, večinoma na Inštitutu za arheologijo in dediščino UP FHŠ, kot tudi na drugih inštitucijah. Oddelek sodeluje s številnimi ustanovami v Sloveniji in tujini ter v različne oblike sodelovanja redno vključuje študente vseh stopenj. Na ta način študentom omogoča stik z realnim okoljem, pridobivanje novih znanj in izkušenj.

Posebnost študijskih programov prve stopnje je dvopredmetnost, ki študentom omogoča pridobivanje znanj iz dveh strokovnih podorčij in posledično tudi večjo zaposljivost.

Študijski program Kulturna dediščina je edini tovrstni študijski program v Sloveniji; zasnovan je izrazito interdisciplinarno in povezuje stroke, kot so arheologija, zgodovina, umetnostna zgodovina in etnologija. Dodatne študijske vsebine segajo tudi na področje konservatorstva, muzeologije in upravljanja dediščine.

Dvopredmetni študijski program Arheologija je zasnovan sodobno in odprto v mednarodni prostor. Odlikujejo ga številna gostovanja profesorjev iz Slovenije in tujine ter možnosti izmenjave študentov oziroma vključevanje študentov v raziskovalne projekte doma in na tujem, programe Leonardo da Vinci, Jean Monet, Erasmus, Ceepus, idr.

Pomemben del študija v praksi so tudi terenske vaje in strokovne ekskurzije, ki jih organiziramo na Oddelku za arheologijo in dediščino. Študenti se tako neposredno soočajo s problemi, projekti in stanjem na področju dediščine, hkrati pa jim je tako omogočen pristen in neformalen stik s terenom, s profesorji ter medsebojna izmenjava mnenj in pogledov.

Študentje se lahko v okviru študijskih programov oddelka že zgodaj vključijo v raziskovalno delo na fakulteti tudi prek Inštituta za arheologijo in dediščino; na sedežu Inštituta v Piranu imajo na voljo bogato strokovno knjižnico, sodelujejo lahko na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih, ki jih organiziramo, pri arheoloških izkopavanjih, pa tudi na Poletni šoli muzeologije, ki jo izvajamo vsako leto v Piranu.


Oddelek izvaja študijske programe s področja arheologije in kulturne dediščine, ki omogočajo študentom pridobitev izobrazbe od 1. do 3. stopnje študija:

- dvopredmetni študijski program Kulturna dediščina (1. stopnja)

- dvopredmetni študijski program Arheologija (1. stopnja)

- enopredmetni študijski program Arheološka dediščina Sredozemlja (2. stopnja)

- enopredmetni študijski program Dediščinski turizem (2. stopnja, v sodelovanju z UP FTŠ)

- doktorski študijski program Arheologija (3. stopnja)


Uradne ure tajništva so po dogovoru, in sicer v kabinetu št. 34 na UP FHŠ (tel. 05 66 38 627), redno pa preko elektronske pošte na naslovu: zrinka.mileusnic@fhs.upr.si in katarina.smid@fhs.upr.si.


Aktualno

Poletna šola muzeologije 2018

12th International
Summer School of Museologytop

 

“WORDS” In and For Museums

 

Piran – Trieste – Koper
27 May – 2 June 2018

preliminary program  --  application form

Organized by:
Forum of Slavic Cultures, Piranova – International Heritage Research Centre & University of Primorska, Faculty of Humanities

Under the Honorary Patronage of

Gostujoča predavanja_izr. prof. dr. Marko Porčić

Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Oddelek za arheologijo in dediščino

ERASMUS +

Cikel predavanj Variacije in Transmisije 23. 05. – 24. 05. 2018

Izr. prof. dr. Marko Porčić

Univerzitet u Beogradu Filozofski fakultet

Odeljenje za arheologiju

Sreda 23. 05. 2018 od 8:30 do 11:30 FHŠ, MAESTRAL 2

1) Kultura kao evolutivni proces: od gena do mema u antropologiji i arheologiji / Culture as an evolutionary process: from genes to memes in anthropology and archaeology

2) Arheološka kultura i teorija kulturne transmisije: novi pogled na stari problem  / Archaeological culture and theory of cultural transmission: new perspective of an old problem

Četrtek 24. 05. 2018 od 8:30 do 11:30 FHŠ, SEMINARSKA SOBA (GIS) Knjižnica

1) Mogućnosti i ograničenja metoda sumiranih distribucija verovatnoća kalibrisanih radiokarbonskih datuma za rekonstrukciju populacione dinamike u prošlosti  / Possibilities and limitations of SCPD methods for the reconstruction of population dynamics in the past

2) Teorijsko-metodološke osnove proučavanje društvene kompleksnosti i nejednakosti u praistoriji  / Theoretical and methodological basics for research focusing on social complexities and inequality in prehistory.

Vljudno vabljeni!

Martina B. Kavur

Zapuščeni prostori – zgovorna tišina: Servitski samostan

v sredo, 11.4, ob 17.00 v Maestralu 3 (UP FHŠ).

Sodelavci IAD in OAD bodo predstavili e-publikacijo o raziskovanem delu v servitskem samostanu (asist. mag. Neža Čebron Lipovec, doc. dr. Katharina Zanier, izr. prof. Boris Kavur, Minka Osojnik).

Publikacija je plod večletnega dela dveh ra­ziskovalnih ustanov ter končnega sklepa, da skupne znanstvene interese preoblikujejo v projekt o arhi­tekturni dediščini servitskega samostana v Kopru.
Ta je še posebej zanimiva prav zaradi vloge, ki jo ima v spreminjanju različnih kulturnih kon­tekstov.

Koprski servitski samostan je značilen primer, kako se spreminjajo in plastijo različne urbane funkcije. Prvotna, verska funkcija samostana je bila sestavni del beneške kulture v Istri, saj je povezovala Koper s servitskim redom v beneški provinci, obenem pa je samostanski red imel vidno vlogo v takratni koprski družbi. Ukinitve samostanov so bile značilne za celot­no Evropo, a v koprskem primeru je uporabna funkci­ja samostanskega kompleksa botrovala njegovi usodi po številnih dogodkih in preobratih zaradi propadov imperijev in oblikovanju novih državnih režimov. Tudi to je evropska zgodovina in tukaj se ponuja dra­gocen primer arhitekturne dediščine z raznovrstnim pomenom in večplastno vrednostjo: samo s skupno preiskavo lahko razkrijemo te vrednote in ponazorimo njihov pomen za skupno prihodnost. Monografija ima več kot le čezmejni pomen, saj gre za raziskavo, kjer se srečujejo različne discipline in metode, kot so arhi­tekturna zgodovina, arheologija ter inovativne tehnike za snemanje in obdelavo slik za diagnosticiranje (povzeto iz predgovora: Stefano Della Torre).


 

 
 

Sodelavcitop