Oddelek za italijanistiko

print

Oddelek za italijanistiko izvaja programe s področja italijanskega jezika in kulture, didaktike italijanskega jezika in kulture ter medkulturne jezikovne komunikacije na 1. in 2. stopnji.

Na prvi stopnji izvaja enopredmetni študijski program Italijanistika.

Na drugi stopnji izvaja študijski program Italijanistika (pedagoška smer) ter Italijanistika (jezikovna smer).

Študij na  omogoča študentom pridobitev ustreznega znanja italijanskega jezika, književnosti ter medkulturne jezikovne komunikacije. Nov in sodoben dodiplomski študij je primeren za vse stopnje predznanja, saj ravno dvojezično okolje in tesna povezanost z Italijo omogočata velik napredek v času študija.

 

Ob študiju jezika in kulture organiziramo tudi

  • oglede gledaliških predstav
  • ekskurzije po Italiji
  • oglede najnovejših italijanskih filmov
  • številne izmenjave z nekaterimi italijanskimi Univerzami

S pomočjo projekta Erasmus boste lahko pol leta ali več svoje študijske obveznosti opravljali na eni izmed italijanskih univerz, v vseh letih študija pa boste v direktnem stiku s profesorji in študenti Univerze Ca' Foscari iz Benetk in z ugledno institucijo Accademia della Crusca iz Firenc, ustanovo, ki se ukvarja z raziskavami na področju italijanskega jezika.

Pri študiju vas bodo spremljali naravni govorci, spoznavali boste italijansko književnost, kinematografijo, glasbo in umetnost. 

Študent italijanistike bo zato spoznaval tudi sporazumevalna pravila na stičnih jezikovnih območjih (dvojezičnost in jezikovne zvrsti). Poznavanje narečij in zvrsti jezikovnih skupnostih v slovensko-italijanskem stičnem prostoru, ob slovenščini kot indikatorju kulturne reference in zavesti o jeziku, bo študentom s pomočjo kontrastivne analize omogočilo vpogled v jezikoslovje kot znanstveno vedo. Opremljen z znanjem in metodologijo humanističnega raziskovanja bo študent ustrezno pripravljen za raziskovalno delo med študijem in po njem. Soudeležba v evalvaciji lastnih dosežkov študija jezikovni portfolijo ) pa bo študentom pomagala utrditi zavest o lastnem znanju in sposobnostih spremljanja lastne študijske poti.

 

Aktualno

ŠIPK projekt Branje za opismenjevanje - humanizem na slovenskem in (l)itinerariji po slovenskih krajih 

 

Projektna ideja izhaja iz spoznanja, da bralna kultura med mlajšo populacijo sicer ni slaba, vendar bi lahko bila boljša, predvsem pa je pomembno opaženo dejstvo, da je bralna pozornost mlajše populacije praviloma usmerjena na žanrsko literaturo (gl. http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/bralna-kultura-med-mladimi-ni-najboljsa-pa-tudi-najslabsa-ne.html). Kakor v svojih opažanjih ugotavlja tudi stroka, žanrska literatura sama po sebi ni problem, ker ustvarja podlago za branje visoke literature, vendar pa osredotočenost na žanrsko literaturo pomaga zabrisovati zavest o literarni dediščini določenega prostora. Zanimiv je tudi podatek, da produkcija naslovov od leta 2009 upada (l. 2009 340 naslovov na 100.000 prebivalcev, l. 2015 pa 262 na 100.000; vir: SURS), opazno tudi pri leposlovju (l. 2011 še 96 naslovov na 100.000 preb., l. 2015 pa samo še 81). Vse to kaže na (potencialno zaskrbljujoč) trend upadanja bralne kulture.
Predlagani projekt namerava načeti prav ta problem, tj. upadanje bralne kulture in zapostavljenost lokalne literarne dediščine, se pravi literarne dediščine, vezane na točno določen prostor in njegove različne časovne oziroma kulturne plasti. Pomembna izhodiščna ideja projekta je, da v vsakem prostoru pod moderno oziroma sodobno kulturno plastjo tiči še cel prerez predmodernih, zgodnejših kulturnih plasti, ki tako tvorijo palimpsest idej, palimpsest kultur - in palimpsest literatur; čeprav določene kulturne plasti, katerih del je tudi literatura prostora v določenem času, niso več očitne in zaradi tega morda celo tonejo v pozabo, to ne pomeni, da te specifične dediščine ni več tam. Predlagani projekt bo ponudil rešitev vrzeli, ki zijajo v poznavanju literarne dediščine določenih prostorov.
Tretje izhodišče projekta je spoznanje, da je trenutno najhitreje razvijajoča se turistična panoga dediščinski turizem; projekt bo deloval tudi v smeri inovativnosti znotraj te turistične panoge.
Zgoraj nakazan problem najlaže opišemo s konkretnim primerom, ki ga bomo med drugim reševali v okviru predlaganega projekta, in sicer: dnevni sprehod po ulicah Kopra povprečnega meščana ali naključnega obiskovalca popelje mdr. po t.i. Santorijevi ulici, imenovani po Santoriu Santoriu (1561-1636), koprskem humanistu, zdravniku, ki je avtor ene najpomembnejših znanstvenih medicinskih razprav njegovega časa, v kateri je tematiziral celo pomembna spoznanja arabskih zdravnikov. Malokdo pa o tem pomembnem piscu ve kaj otipljivega, kaj šele, da bi kdaj imel priložnost prebrati eno samo vrstico iz njegovega dela, ki je sicer res znanstvene narave, a je - kakor je to bilo pri humanističnih piscih malodane pravilo - napisano v skladu z zahtevami visoke literature. 
Drugi del projektnih ambicij je implementacija oživljanja literarne dediščine v turističnem kontekstu. Njegova inovativnost je v pripravi literarnih itinerarijev - litinerarijev - ne samo za predšolsko in šolsko mladino, pač pa tudi za druge populacije, denimo turistične obiskovalce ipd. 
 
Rezultat trimesečnega projekta je zemljevid Kopra z nekaterimi literarnimi točkami, ki bralca popeljejo po zgodovini in literarni dediščini mestnega jedra. 
 
Pri projektu so sodelovali:
Nicole De Stena, UP FHŠ, Italijanistika, 1. stopnja
Marina Đombić, UP FHŠ, Zgodovina 1. stopnja
Danijel Gontarev, UP FHŠ, Zgodovina, 1. stopnja
Elmir Šut, UP FAMNIT, Računalništvo in informatika, 1. stopnja
Vanja Korenč, UP FHŠ, Geografija, 2. stopnja
Irik Kos, UP FHŠ, Italijanistika (pedagoški), 2. stopnja
doc. dr. Jadranka Cergol, UP FHŠ, Italijanistika (pedagoška mentorica)
doc. dr. Klen Čopič Pucihar, Informacijske znanosti in tehnologije (pedagoški mentor)
 
Zemljevid je dostepen na povezavi:
 

 

Sodelavci na Oddelku za italijanistiko:

 

Predstojnica Oddelka: izr. prof. dr. Nives Zudič Antonič

Namestnica predstojnice: doc. dr. Anja Zorman

Tajnica Oddelka mag. Metka Malčič

Odgovorna za tutorje: doc. dr. Jadranka Cergol

doc. dr. Helena Bažec

doc. dr. Neva Čebron

doc. dr. Susanna Pertot

doc. dr. Suzana Todorović

asist. dr. Mojca Cerkvenik

asist. mag. Emma Beatriz Villegas Cunja

lekt. Anja Pirih

asist. Jessica Acquavita

 

Termini govorilnih ur predavateljev na Oddelku za italijanistiko / Orario dei ricevimenti docenti al Dipartimento di italianistica