Tekoči projekti

print

 

 

   Program sodelovanja Interreg V-A Slovenija - Hrvaška 2014 - 2020. Projekt je sofinanciran iz sredstev ESSR

Mitski park.   

Skupna čezmejna turistična destinacija za ohranjanje, varstvo in promocijo dediščine mitske krajine / Zajednička prekogranična turistička destinacija za očuvanje, zaštitu i promicanje baštine mitskog prostora.

 

INTERREG V-A: Slovenia-Croatia

Trajanje projekta: 1.9.2018-30.2.2021

Nosilec projekta: Občina Hrpelje-Kozina

Projektno patnerstvo: Općina Mošćenička Draga, Sveučilište u Rijeci, Fakultet za menedžment u turizmu i ugostiteljstvu, Visokošolsko središče Sežana, Univerza na Primorskem/Università del Litorale, Turistička Zajednica Općine Mošćenička Draga, Arhej d.o.oo, arheološke raziskave in druge intelektualne storitve

Vodja projekta: županja Saša Likavec Svetelšek; vodja parterja UP: doc. dr. Katja Hrobat Virloget

 

Ideja o kreaciji mitskega parka v Rodiku, oblikovana v predhodnem projektu LIving landscape, bo v pričujočem projektu realizirana. Urejena bo dediščinska pohodna pot po mitskih (jame, mrtva počivala, baba, lintvem, čarovnice itd.) in arheoloških točkah (Ajdovščina) v okolici Rodika in osrednji informativni center-muzej, dopolnjena bo mitska steza v Moščenički dragi. Projekt je neinvaziven, brez tabel, kamnite označbe bodo oblikovali študentje oblikovanja kamna iz VSS Sežana, vsebina bo podana v mobilni aplikaciji v zvočni obliki. Parka se bosta povezala v enotno turistično destinacijo. 

 

 

Komparativna analiza prostorskega razvoja turizma v zavarovanih območjih Hrvaške in Slovenije

 

Mednarodni bilateralni projekt za znanstveno-raziskovalno sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško

št. odločbe: BI-HR/18-19-022

Projektna partnerja: Prirodoslovnomatematički fakultet Sveučilišta u Zagrebu (dr. Vuk Tvrtko Opačić) in Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem (dr. Miha Koderman)

Finansiranje: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

 

Zavarovana območja so z razvojem turizma in rekreacije vse bolj obiskana s strani turistov in izletnikov, kar prinaša številne pozitivne, a tudi negativne prostorske posledice. Tako smo v zavarovanih območjih vedno pogosteje priča prostorskim konfliktom med varovalnimi in razvojno usmerjenimi upravljavskimi pristopi. Slovenija in Hrvaška sta z več vidikov zanimivi za analiziranje prostorskega razvoja turizma v zavarovanih območjih, saj sta imeli enak družbeno-ekonomski kontekst razvoja v obdobju bivše Jugoslavije, po osamosvojitvi in obdobju tranzicije pa so sledile različne dinamike razvoja, ki so se odražale tudi pri upravljanju zavarovanih območij.